Moj prvi avto Citroen Saxo

Moj prvi avto je bil Citroen Saxo, majhen, a zame neprecenljiv. Kupila sem ga s prihranki in čeprav je bil že star in daleč od popolnega, je predstavljal mojo svobodo. Spomnim se občutka, ko sem prvič sedla za volan in se sama odpeljala do faksa. Nenadoma sem imela občutek, da lahko grem, kamor želim, brez da bi koga prosila za prevoz. Dal mi je nekaj, kar se ne da kupiti – občutek neodvisnosti.

Res je, Saxo ni bil najbolj zanesljiv. Večkrat sem ga morala peljati k mehaniku, zlasti zaradi elektrike, ki je včasih odpovedala ob najbolj neprimernem trenutku. A vse to mi danes pomeni spomine, ki so mi blizu. Tisti avto je bil del mojega vsakdana. Vozil me je na prve službene razgovore, na izlete s prijatelji in celo na prvo potovanje do morja. Postal je simbol mojih mladostnih let, ko je bilo vse še novo, nepredvidljivo in polno pustolovščin.

Kasneje sem presedlala na <a class="highlight-keyword" title="Citroen C3, ki je bil precej bolj udoben in sodoben. Uživala sem v mehki vožnji, prostorni notranjosti in občutku, da sedaj vozim nekaj zanesljivejšega. Kljub temu pa se nikoli nisem čisto odvezala občutkov, ki mi jih je dal prvi avto. Vedno, ko vidim na cesti kakšen star Saxo, se mi v trenutku prikaže nasmeh na obrazu in spomini se vrnejo.

Citroen me je naučil, da avto ni le sredstvo za premikanje iz točke A v točko B. Je prostor, kjer preživiš ure. Poslušaš glasbo, se smejiš s prijatelji, kdaj pa tudi potočiš kakšno solzo. Moj Saxo je bil več kot le avto, bil je moj zvesti spremljevalec v obdobju, ko sem prvič stopila na samostojno pot.

Danes vozim drug avto, a ime Citroen zame vedno ostane povezano s toplino in spomini. Zdi se mi, da ima ta znamka posebno dušo – mogoče zaradi svoje preprostosti, mogoče zaradi značilnega dizajna, zagotovo pa zato, ker mi je pomagala prehoditi prve korake v odraslost.