Published by miha@ngn.si on 27/10/2025

Putika je definitivno nekaj zelo neprijetnega

Ko sem obiskala babico po res dolgem času, sem zelo hitro ugotovila, da ne more normalno hoditi. Videla sem, da jo nekaj res močno boli, saj ni morala popolnoma stopiti na nogo. Najprej sem pomislila, da ima morda kaj zvito ali pa da si je morda celo kaj zlomila. Takoj sem jo vprašala, saj sem želela ugotoviti, kaj je narobe, zato da ji lahko na nek način pomagam. Rekla mi je besedo putika. Putika je definitivno nekaj, česar nisem imela v glavi in nisem razmišljala v to smer, ampak vedela sem, da je to problem, ki ga lahko rešimo. Najprej sem definitivno pomislila na protivnetna zdravila, saj sem vedela, da bi to lahko vsaj malo olajšalo bolečino. Vedela pa sem, da bo moja babica morala spremeniti svoj način življenja in da bo morala malce paziti tako na prehrano kot tudi na svoje gibanje.

Putika je definitivno nekaj zelo neprijetnega

Vem, da v zadnjih letih res ni poskrbela za svoje zdravje in ravno zato je prišlo do nečesa takšnega, kot je na primer putika. Babica se je zavedala tega in hvala bogu je svoje zdravje vzela v svoje roke. Bila sem zelo ponosna nanjo. Poklicala sem tudi zdravnika ter ga vprašala, kaj bi še lahko naredili, in on mi je podal nekaj nasvetov, ki sem jih predala naprej svoji babici. Bila sem zelo vesela, ko sem videla, da je te nasvete vzela resno, saj že naslednjič, ko sem bila pri njej, je bila moja babica mnogo bolje. Rekla je, da je res začela skrbeti za svoje zdravje in to se je res poznalo. Pri uričnem artritisu (putiki) pomaga tudi dovolj hidracije, omejitev živil z veliko purinov ter nežno, redno gibanje. Za dodatne nasvete o tem, kaj je urični artritis in kako ga obvladovati, sem obiskala stran Kirurgija Roke, kjer so jasno opisani simptomi, zdravljenje ter priporočila za prehrano in gibanje. Res sem zelo ponosna nanjo in bila sem zelo vesela, da sem jo takrat vprašala, kaj je narobe, saj sem lahko tako tudi na nek način pomagala. Seveda si želim, da bi moja babica živela dolgo in lepo življenje brez kakršnih koli bolečin. In če smo lahko ta problem rešili, bomo lahko rešili katerikoli problem, ki nas bo pričakal.…

Published by miha@ngn.si on 16/10/2025

Moj prvi avto Citroen Saxo

Moj prvi avto je bil Citroen Saxo, majhen, a zame neprecenljiv. Kupila sem ga s prihranki in čeprav je bil že star in daleč od popolnega, je predstavljal mojo svobodo. Spomnim se občutka, ko sem prvič sedla za volan in se sama odpeljala do faksa. Nenadoma sem imela občutek, da lahko grem, kamor želim, brez da bi koga prosila za prevoz. Dal mi je nekaj, kar se ne da kupiti – občutek neodvisnosti.

Moj prvi avto Citroen Saxo

Res je, Saxo ni bil najbolj zanesljiv. Večkrat sem ga morala peljati k mehaniku, zlasti zaradi elektrike, ki je včasih odpovedala ob najbolj neprimernem trenutku. A vse to mi danes pomeni spomine, ki so mi blizu. Tisti avto je bil del mojega vsakdana. Vozil me je na prve službene razgovore, na izlete s prijatelji in celo na prvo potovanje do morja. Postal je simbol mojih mladostnih let, ko je bilo vse še novo, nepredvidljivo in polno pustolovščin.

Kasneje sem presedlala na <a class="highlight-keyword" title="Citroen C3, ki je bil precej bolj udoben in sodoben. Uživala sem v mehki vožnji, prostorni notranjosti in občutku, da sedaj vozim nekaj zanesljivejšega. Kljub temu pa se nikoli nisem čisto odvezala občutkov, ki mi jih je dal prvi avto. Vedno, ko vidim na cesti kakšen star Saxo, se mi v trenutku prikaže nasmeh na obrazu in spomini se vrnejo.

Citroen me je naučil, da avto ni le sredstvo za premikanje iz točke A v točko B. Je prostor, kjer preživiš ure. Poslušaš glasbo, se smejiš s prijatelji, kdaj pa tudi potočiš kakšno solzo. Moj Saxo je bil več kot le avto, bil je moj zvesti spremljevalec v obdobju, ko sem prvič stopila na samostojno pot.

Danes vozim drug avto, a ime Citroen zame vedno ostane povezano s toplino in spomini. Zdi se mi, da ima ta znamka posebno dušo – mogoče zaradi svoje preprostosti, mogoče zaradi značilnega dizajna, zagotovo pa zato, ker mi je pomagala prehoditi prve korake v odraslost.…

Published by miha@ngn.si on 04/10/2025

Udobne, diskretne in funkcionalne zobne proteze

Moja mama je dolgo oklevala, preden se je odločila za zobne proteze. Imela je več let težav z zobmi – odlomljene plombe, vnetja, izguba zob,… A nekako ni želela narediti zadnjega koraka. Bala se je spremembe, predvsem pa tega, da se z zobno protezo ne bo mogla navaditi govoriti in jesti. Potem pa je prišlo obdobje, ko ni mogla več normalno jesti, in to je bil prelomni trenutek.

Skupaj sva šli do zobozdravnice, ki ji je zelo lepo razložila vse možnosti. Odločila se je za klasično snemljivo protezo. Prvi dnevi so bili težki. Čuden občutek v ustih, malo drgnjenja po dlesnih, nekaj neudobja pri govoru. A mama je bila vztrajna. Po kakšnem tednu je že precej bolje govorila, po dveh tednih pa je skoraj pozabila, da ima zobne proteze.

Udobne, diskretne in funkcionalne zobne proteze

Danes pravi, da ji je žal, da se ni za to odločila že prej. Zobna proteza ji je vrnila nasmeh, pa tudi samozavest. Zdaj gre z veseljem na kosilo z družino ali k frizerki, brez zadrege. Tudi prehrana se ji je izboljšala, prej je jedla mehkejšo, bolj enolično hrano, zdaj pa si lahko brez težav privošči vse, kar si zaželi. Več o možnostih najdete na https://www.dentiva.si/si/protetika/zobne-proteze.

Zame osebno je bila ta izkušnja opomnik, kako pomembno je, da poslušamo svoje telo in poiščemo rešitve, ko stvari ne delujejo več tako, kot bi morale. Zobne proteze niso več to, kar so bile pred desetletji. So bolj udobne, diskretne in funkcionalne. Pa še lep nasmeh ti vrnejo.

Po nekaj mesecih nošenja se je mama celo odpravila na kontrolo, kjer so ji protezo malo prilagodili, da se še bolje prilega. Zdaj pravi, da jo skoraj ne občuti več. Ko se smeje, nihče ne opazi razlike. Tudi prijateljice so začele spraševati, kako je zadovoljna in nekatere so se po njenem zgledu tudi same odločile za ta korak. Zobne proteze so ji spremenile vsakdan in ji povrnile del življenja, ki ga je dolgo pogrešala.…