aktualno
 
aktualno
merjenje bolečine s pomočjo VAS lestvice
vprašanja in odgovori

aktualno o bolečini Aktualno

 

Raziskava PainSTORY: kronična bolečina je ogromno breme za posameznike, družine in družbo

 

Rezultati najnovejše raziskave PROACT: kronična bolečina ni zadostno izmerjena

 

Rehabilitacija je smiselna le v kombinaciji s pravilno izbranim zdravljenjem bolečine z zdravili

Terapija persistentne bolečine pri starejših bolnikih - nove smernice

 


 

Raziskava PainSTORY: kronična bolečina je ogromno breme za posameznike, družine
in družbo

Potreben je osredotočen in usklajen odziv ponudnikov, izvajalcev in načrtovalcev
zdravstvenega varstva po Evropi

 

Študija o raziskavi PainSTORY, objavljena februarja 2012 v časopisu The Scandinavian Journal of Pain, kaže na težko breme, ki ga ima kronična nerakava bolečina na posamezne bolnike, njihove družine in družbo. PainSTORY je prva tovrstna raziskava, ki je eno leto spremljala 294 odraslih bolnikov s kronično bolečino, ki ni posledica raka, iz 13 evropskih držav in podala oceno o vplivu bolečine na vsakodnevno življenje teh bolnikov.1 Raziskavo je podprla družba Mundipharma International Limited (v Sloveniji jo zastopa družba Medis, d.o.o.) v sodelovanju z Evropsko podružnico (EFIC) Svetovnega združenja za zdravljenje bolečine (IASP), Svetovnim inštitutom za bolečino (World Institute of Pain, WIP) in skupino strokovnjakov OPENMinds.

 

Po treh mesecih je 95 % udeležencev raziskave ocenilo svojo najhujšo bolečino z jakostjo 4 ali več na 11-točkovni številčni lestvici ocenjevanja bolečine (NRS-11) in večina je poročala, da trpi bolečine te jakosti eno leto ali več.

 

Na koncu 12-mesečnega obdobja spremljanja se je 58 % udeležencev strinjalo s trditvijo, "da se dela vse, kar je mogoče, da se jim bolečina omili". To je še posebej presenetljivo, saj je velika večina (93 %) trdila, da imajo jakost bolečine enako ali večjo od 4. Na žalost je bil le manjši del udeležencev (13 %) v klinični oskrbi specialista za zdravljenje bolečine.

 

Bolečina negativno vpliva na kakovost življenja
Udeleženci raziskave so povedali, da ima bolečina ogromen vpliv na njihovo življenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih aktivnosti. Po 12 mesecih je 68 % udeležencev poročalo, da je bolečina prizadela njihovo sposobnost za delo, 46 % jih je poročalo, da je bolečina prizadela njihove odnose z družino, 58 % jih je poročalo, da jim bolečina preprečuje spati, in 41 % jih je poročalo, da je prizadeta njihova spolnost. Za nekatere udeležence so običajne dnevne aktivnosti, npr. obuvanje nogavic, dvigovanje nakupovalnih vrečk, držanje otroka, zelo naporne.

 

Potrebna je celovita obravnava bolnika s kronično bolečino
O izsledkih raziskave je Tony O’Brien, specialist za paliativno medicino iz britanske univerzitetne bolnišnice v Corku, izjavil: »Raziskava PainSTORY prikazuje težko individualno in socialno breme, ki ga ima nenadzorovana kronična bolečina. Na žalost so bolniki prišli do tega, da verjamejo, da je kronična bolečina neizogibna in neozdravljiva. Ta tiha epidemija očitno ni pritegnila pozornosti, ki si jo zasluži med ponudniki, izvajalci in načrtovalci zdravstvenega varstva po Evropi, za kar pa je sedaj potreben osredotočen in koordiniran odgovor. Vsi bolniki s trdovratno bolečino, ki ne odgovorijo na standardne ukrepe, morajo imeti dostop do celovite interdisciplinarne specialistične službe za obravnavo bolečine.«

 

Sklep raziskave je, da bi morali biti na ravni države zagotovljeni minimalni standardi za zdravljenje bolečine. Zdravstvene delavce in študente je treba izobraziti, da bodo učinkovito in v sprejemljivem času prepoznali, ovrednotili in zdravili bolečino. Bolnikom, pri katerih po standardnih ukrepih ni izboljšanja, mora biti hitro in enostavno dostopna celovita interdisciplinarna specialistična služba za obravnavo bolečine.

Literatura

 

1. O’Brien T et al.: Scandinavian Journal of Pain 2012, 3: 23–29.

 


 

Rehabilitacija je smiselna le v kombinaciji s pravilno izbranim zdravljenjem bolečine z zdravili

 

40 odstotkov rehabilitacijskih ukrepov se izvaja zaradi težav s hrbtenico (najpogosteje s križem). Vsak, ki je zdravstveno zavarovan, ima ob bolezni pravico do medicinske rehabilitacije (tako npr. tudi  zdravljenje revme ne poteka nujno samo z zdravili, temveč tudi s fizioterapijo). Seveda je pomembna tudi ocena zdravnika, ali je rehabilitacija oz. fizioterapija (fizikalna terapija) nujna.

Izčrpni programi individualne in skupinske telovadbe, trening na orodjih in psihološka terapija ne izboljšajo le koordinacije telesa in sklepov, funkcijo sklepov, mišično moč in vzdržljivost, temveč bolnike naučijo tudi, kako zmanjšati strah pred gibanjem in izgraditi zdravo vedenje.

Velikokrat ima samo polovica bolnikov z bolečino v hrbtenici korist od rehabilitacijskih ukrepov, ker:

  • Je za 45% bolnikov izvajanje programa rehabilitacije zaradi bolečin popolnoma nemogoče, ali zmerno do močno okrnjeno.
  • Le 28,3% zdravnikov in 23,6% fizioterapevtov prepozna, kako močno bolečina pri njihovih bolnikih vpliva na izvajanje in uspešnost fizioterapije.
  • Čim močnejša je bolnikova bolečina, tem hujši so njeni učinki na splošno počutje, nočno spanje, aktivnost na splošno, razpoloženje in tem slabši je nadzor nad bolečino. Kakovost življenja je deloma lahko po rehabilitaciji celo slabša kot prej.

Če bolniki ne prejmejo pravilnega zdravljenja bolečine z zdravili, pogosto nimajo od rehabilitacije nobene koristi.

Sklep: Pred rehabilitacijo ali fizioterapijo je pomembno, da bolnik svojemu zdravniku pokaže, kako močna je njegova bolečina. Le tako lahko zdravnik olajša njegove bolečine z izbiro prave protibolečinske terapije in jih omili v tolikšni meri, da je bolnik sposoben opravljati fizioterapijo. Pomembno je da bolnik vpraša svojega zdravnika tudi po VAS lestvici za merjenje bolečine s katero si lahko svojo bolečino meri in tudi vodi dnevnik bolečine.

Vir: Opti-B-Ox, IFNAP Nürnberg, vodja študije: dr. Gerhard Müller-Schwefe.

 


 

Terapija persistentne bolečine pri starejših bolnikih - nove smernice

 

Ameriško združenje za geriatrično medicino je v maju 2009 izdalo nove smernice (nadgradnja smernic iz 2002) za terapijo stalno trajajoče in ponavljajoče (persistentne) bolečine pri starejših bolnikih z namenom, da bodo starejši bolniki prejemali boljše zdravljenje bolečine. Priporočila so združena v štiri skupine, ki obravnavajo uporabo ne-opoidnih analgetikov (vključno s paracetamolom ter NSAR), opoidnih analgetikov, pomožnih učinkovin ter drugo.


Persistentna bolečina je zelo pogosta med starejšimi ljudmi, še posebej pri tistih, ki imajo degenerativne spremembe v hrbtenici, sklepih, artritis ali trpijo za rakom. Če persistentno bolečino ignoriramo ali jo zdravimo nepravilno, lahko ta pri ljudeh poslabša kakovost spanca, povzroča depresijo, anksioznost,… Persistentna bolečina ni normalen del staranja in jo ne smemo ignorirati.

 

Nove smernice med drugim priporočajo, da se kot začetna in vzdrževalna terapija pri bolnikih z blago mišično-skeletno bolečino priporoča paracetamol. Za razliko od priporočil iz leta 2002 pa je jasno izraženo opozorilo, da se moramo v kar največji meri izogibati uporabi nesteroidnih protivnetnih učinkovin ter inhibitorjev COX-2, ki se sedaj pogosto predpisujejo na začetku obravnavanja persistentne bolečine. Le ti naj bi se uporabljali redko in samo pri skrbno izbranih posameznikih, kjer drugačen pristop ni mogoč, saj njihova dolgotrajna uporaba ne odtehta tveganja za nastanek gastrointestinalnih in kardiovaskularnih zapletov.


Nova priporočila tudi navajajo, da so vsi bolniki, ki imajo zmerne do hude bolečine in okrnjeno kvaliteto življenja zaradi bolečine, primerni kandidati za uvedbo zdravljenja z opoidnimi analgetiki, brez predhodne uvedbe NSAR in COX-2 inhibitorjev.

 

Vir: The American Geriatrics Society

 

 
Iniciativa SZZB s prijazno podporo podjetja Medis
 
Z dostopom, ogledom oziroma uporabo te spletne strani potrjujete, da ste prebrali, razumeli
in se strinjate s pravnim obvestilom in ostalimi omejitvami uporabe te strani.